Kontrolna točka
Cilj orientacijskega teka je najti vsa mesta v naravi, ki so označena z rdeče belo orientacijsko zastavico. Ponavadi na progi najdemo med 5 in 25 kontrolnih točk, odvisno od starosti in zahtevnosti.

Orientacija poteka v naravi, gozdovih ali mestnih parkih. Tekmovalec - orientacist, mora v čim krajšem času s pomočjo karte in kompasa preteči ali prehoditi svojo pot. Proga je na karti označena z vijoličnimi krožci, ki so med seboj povezani, v naravi pa z oranžno-belimi zastavicami (kontrolne točke). Vrstni red točk je določen, med njimi pa si vsak sam izbira pot. Start je največkrat posamičen z razmikom od ene do treh minut.
Karte za orientacijski tek so posebej izdelane in so običajno pripravljene v merilih 1:10000 ali 1:15000. Za karte za orientacijski tek je značilno, da so izjemno podrobne. Na njih so prikazani vsi objekti, ceste, tudi najmanjše gozdne stezice, potočki in vrtače. Od ostalih kart se razlikujejo v tem, da so neporaščene površine pobarvane z rumeno barvo, gozd pa z belo barvo (prav tega je na orientacijskih kartah največ).
Za vsakega, ki bi se rad preizkusil v orientaciji, je najbolje, da pogleda na podstrani z vadbami in tekmami, če se v njegovi bližini kaj od tega odvija. Potem je potrebno zbrati nekaj poguma in priti na tekmo/trening, kakšnega orientacista pocukati za rokav in ta vam bo z največjim veseljem razložil, kako začeti. Glede opreme si ni potrebno beliti glave. Kakšna stara tekaška oprema bo v suhih dnevih zadoščala, ob bolj vlažnem vremenu pa kakšni lahki pohodni čevlji ne bodo odveč. Kompas je najprimernejši na ploščici in si ga prvič lahko sposodite tudi od organizatorja.